N° 79–2025: Države članice ESA se na ministrskem srečanju zavežejo največjim prispevkom doslej

Ministri in visoki predstavniki 23 držav članic, pridruženih članic in sodelujočih držav so potrdili podporo ključnim programom na področju znanosti, raziskovanja in tehnologije, skupaj z znatnim povečanjem proračuna za vesoljske aplikacije – opazovanje Zemlje, navigacijo in telekomunikacije. Ta tri področja so ključna tudi za pobudo European Resilience from Space, skupen odziv na ključne vesoljske potrebe na področju varnosti in odpornosti.

»To je velik uspeh za Evropo in resnično pomemben trenutek za našo avtonomijo in vodilni položaj na področju znanosti in inovacij. Hvaležen sem za trdo delo in premišljeno načrtovanje, ki sta omogočila nove naročnine držav članic, kar predstavlja 17-odstotno povečanje v primerjavi z zadnjim ministrskim svetom ESA,« je povedal generalni direktor ESA Josef Aschbacher.

»V zahtevnih geopolitičnih razmerah so vse države, ki prispevajo v proračun ESA, pa tudi Evropska komisija, izrazile zaupanje v ESA, da bo še naprej izvajala programe, ki bodo podpirali evropsko vodstvo v vesolju in pomagali razširjati naše zmogljivosti na Zemlji, v orbiti in v globokem vesolju. Čeprav smo letos praznovali 50 let dosežkov, se naše delo šele začenja.«

Letošnji ministrski svet je bil prvi korak pri izvajanju Strategije ESA 2040, ki določa smer evropskih vesoljskih ambicij ter opredeljuje cilje, ki jih je treba doseči, da bi zagotovili dolgoročne rezultate Evrope v vesolju in pri aplikacijah na Zemlji.

Krepitev evropskega vodstva v vesoljski znanosti

Primerno je, da je ESA v letu svoje 50. obletnice ponovno potrdila zavezanost znanosti. Države članice so zagotovile zgodovinsko povečanje proračuna, 3,5 % letno nad inflacijo, kar bo omogočilo nekatere najbolj domiselne misije v naši zgodovini ter okrepilo evropsko znanstveno vodstvo.

Prvi korak bo izvedba misij, opisanih v dolgoročnem načrtu Cosmic Vision – vključno z LISA in NewAthena. Naslednji velik skok za znanost bo omogočen z razvojem tehnologij za misije v okviru Voyage 2050, zlasti za ambiciozen načrt iskanja življenja na Enceladu v okviru velike misije »L4« proti Saturnu in njegovi luni. Ta misija zahteva takojšen razvoj tehnologije, da se doseže južni pol Encelada v idealnih svetlobnih razmerah.

Krepitev evropske varnosti in odpornosti

Pobuda European Resilience from Space je bila uvedena za podporo zmogljivosti dvojne rabe v Evropi. Začetna sredstva bodo namenjena sistemu za dostop do satelitskih posnetkov z visoko časovno in prostorsko ločljivostjo – s skupno rabo virov in vzpostavitvijo omrežja za zapolnitev vrzeli v opazovanjih. To bo podprto z novimi navigacijskimi storitvami iz nizke Zemljine orbite in z varno povezljivostjo.

Jasen mandat za uporabo vesoljskih aplikacij v neagresivne obrambne namene predstavlja zgodovinsko spremembo za ESA. Na CM25 je bilo odločeno, da bodo naročnine ostale odprte do prihodnjega leta, da se omogoči sodelovanje držav v novem programu.

Tehnologija ESA v središču vseh misij

Tehnologije za podporo temu programu in drugim inovativnim misijam ESA bodo razvite s pomočjo znatno okrepljenega proračuna za tehnološke omogočevalce, ključne komponente, digitalizacijo in nove tehnologije. Tehnološka neodvisnost je ključna za evropske ambicije v vesolju, skupaj z zagotovljenim dostopom do vesolja.

Okrepljene bodo ključne dejavnosti evropskega vesoljskega ekosistema:

• Evropska izstrelitvena sistema Ariane 6 in Vega-C bosta še naprej vodila pot v vesolje. ESA bo podpirala razvoj evropskega trga izstrelitev ter razvoj novih sistemov za dostop v orbito, vključno z izzivom European Launcher Challenge.
• Evropski trgi vesoljske opreme in podatkov se bodo razvijali z nadaljevanjem uspešnih programov komercializacije. ESA bo še naprej spodbujala zasebne naložbe, krepila inovacije ter podpirala MSP-je in nove akterje v industriji. Za sofinancirane projekte je bil odobren proračun 3,6 milijarde evrov, pri čemer se pričakuje znatna udeležba zasebnih sredstev.
• Evropsko vodstvo v opazovanju Zemlje bo ohranjeno s pripravo druge generacije satelitov Copernicus (zlasti Sentinel-2 Next Generation in Sentinel-3 Next Generation Optical). V okviru FutureEO bo ESA razvijala in upravljala vrhunske znanstvene misije, pripravljala prihodnje operativne misije Copernicus in meteorološke misije ter podpirala uporabo podatkov za Earth Action.

Napredek zmogljivosti za raziskovanje

Države članice ESA so potrdile zavezanost raziskovanju, z močnimi načrti za krepitev mednarodnih partnerstev. Misija Rosalind Franklin za pristajanje roverja na Marsu ima sredstva za izstrelitev leta 2028, medtem ko bo ESA pripravljala misije proti Luni, najpomembnejša med njimi pa je pristajalnik Argonaut.

ESA bo razvijala tehnologije za zmanjšanje tveganj in podpiranje evropske prisotnosti v nizki Zemljini orbiti in širše v prihodnjih desetletjih. Vzporedno so se ESA in države članice dogovorile za kratkoročne ukrepe za zagotavljanje dostopa evropskih astronavtov do Mednarodne vesoljske postaje (ISS) do konca njenega delovanja leta 2030.

Razvoj storitve vračanja tovora iz LEO je bil prav tako potrjen na CM25, vključno z dvema demonstracijskima misijama, katerih cilj je priklop na ISS. Predvideno je tudi vmesno ministrsko srečanje pred CM28, da se program prilagodi spremembam v mednarodnem sodelovanju.

Branilci Zemlje

Tri pomembne misije predstavljajo večino financiranja na področju varnosti v vesolju: Ramses, Rise in Vigil.

• Misija Ramses, ki bo izvedena v kratkem časovnem okviru za prestrezanje asteroida Apophis med njegovim približevanjem Zemlji leta 2029, je financirana in bo pomagala pri pripravah na prihodnje nevarne asteroide.
• Misija Vigil, namenjena spremljanju vesoljskega vremena, bo nadaljevala z izvajanjem, pri čemer bo vesoljsko plovilo opravilo preliminarni pregled zasnove v začetku prihodnjega leta.
• Za zmanjšanje vesoljskih odpadkov bo testiranje servisiranja v orbiti financirano prek programa Rise, v partnerstvu z industrijo.

Vesoljsko plovilo SAGA, demonstracijska misija za kvantno komunikacijo, prehaja v fazo gradnje in izvedbe. Program Moonlight, ki predvideva komunikacijske in navigacijske storitve na Luni, bo nadaljeval razvoj.

Nove dejavnosti ESA v državah članicah

ESA je podpisala pisma o nameri za pripravo novih centrov v državah članicah.

• S Poljsko je bilo podpisano pismo o nameri za preučitev možnosti gostovanja novega središča, specializiranega za varnostne in dvojne/multi-uporabne aplikacije.
• Pismo o nameri med Norveško in ESA bo omogočilo oceno možnosti vzpostavitve Arktičnega vesoljskega centra ESA v Tromsøju.

Med ministrskim srečanjem sta bili odobreni dve resoluciji:

1. Resolucija o dvigu prihodnosti Evrope prek vesolja,
2. Resolucija o ravni sredstev za obvezne dejavnosti agencije za obdobje 2026–2030.

Tukaj so diapozitivi, prikazani na novinarski konferenci CM25.

Končna različica dokumenta o vpisu v izbirne programe na zasedanju Sveta na ministrski ravni (imenovan „Dokument 100“) je na voljo tukaj.

Stiki

Mediji lahko vprašanja ali prošnje za intervjuje pošljejo na  media@esa.int 

Družbeni mediji

Sledite agenciji ESA na:

Twitterju: @ESA

Bluesky: European Space Agency (@esa.int) — Bluesky

Instagramu: Europeanspaceagency

Facebooku: EuropeanSpaceAgency

YouTubu: ESA

LinkedInu: ESA

O Evropski vesoljski agenciji

Evropska vesoljska agencija (ESA) zagotavlja evropska vrata v vesolje.

ESA je medvladna organizacija, ustanovljena leta 1975, z nalogo oblikovanja razvoja evropske vesoljske zmožnosti in zagotavljanja, da bodo naložbe v vesolje prinesle koristi državljanom Evrope in sveta.

ESA ima 23 držav članic: Avstrijo, Belgijo, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Irsko, Italijo, Luksemburg, Madžarsko, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovenijo, Španijo, Švedsko, Švico in Združeno kraljestvo. Latvija in Litva sta pridruženi članici.

ESA je vzpostavila formalno sodelovanje s šestimi članicami EU. Kanada sodeluje v nekaterih programih agencije ESA na podlagi sporazuma o sodelovanju.

S koordiniranjem finančnih in intelektualnih virov svojih članic lahko agencija ESA izvaja programe in dejavnosti, ki daleč presegajo zmožnosti posamezne evropske države. Še posebej tesno sodeluje z EU pri izvajanju programov Galileo in Copernicus ter z agencijo Eumetsat na področju razvoja meteoroloških misij.

Več o agenciji ESA na www.esa.int